Javni telefonski aparati

Telefonske aparate, uporabljene v govorilnicah, je večino zgodovine telefonskih govorilnic v Sloveniji proizvajalo podjetje Iskra Terminali (pred tem Iskra Telematika). Po razpadu Iskre je proizvodnjo aparatov prevzelo podjetje LF3M.

Bili so treh vrst: novčični (na kovance), žetonski in kartični.

Siemens

Prvo generacijo telefonskih govorilnic, uporabljenih v Sloveniji, je proizvajalo podjetje SIEMENS.

Iskra

Novčični aparati

Domača proizvodnja javnih telefonskih aparatov se je začela s podpisom kooperacijske pogodbe med Iskro-Elektromehaniko in Belgijskim podjetjem BTM (Bell Telephone Manufacturing Company – evropsko podružnico ameriškega podjetja Bell) decembra leta 1976.

Bili so novčični telefonski aparati, prva generacija je imela oznako NTA-2 in prišla v proizvodnjo leta 1977 (s strani BTM se je ta model imenoval CNC 2310 AYU2). Leta 1979 ga je nasledil model NTA-3, ki je med drugimi izboljšavami krožno številčnico nadomestil s tipkovnico in dodal displej za prikaz števila impulzov.

Servisni priročnik za javni novčični aparat (iz arhiva NUK)


Žetonski aparati

Zaradi inflacije se je cena impulzov zelo pogosto spreminjala, kar so morali tehniki na terenu nastavljati na vsakem aparatu posebej. Problem so odpravili z uvedbo žetonov, ki so predstavljali fiksno število impulzov, spreminjala pa se je njihova prodajna vrednost. Žetoni so bili na voljo v treh vrednostih: A (?? impulzov), B (25 impulzov) in C (50 impulzov).

Žetoske aparate uvedli tako v starejšo serijo govorilnic kot model NTA-Ž, kot v novo generacijo aparatov Jatena (Jatena-Ž).

2. aprila 1990 je bil postavljen prvi avtomat za nakup žetonov.


Jatena

V letu 1980 je Iskra vzpostavila strokovno ekipo s ciljem razvoja nove generacije javnih telefonskih aparatov. Na javnem natečaju, razpisanem leta 1984, je bilo za nove aparate izbrano ime Jatena (javni avtomatski telefonski elektronski novčični aparat). Nova generacija je prvič prinesla popolnoma elektronsko krmiljenje, kar je omogočalo prilagajanje na spremembe v kovancih in njihovi vrednosti z enostavno menjavo programa na krmilniku.

Prvi aparati serije Jatena so v proizvodnjo prišli leta 1988.

V kasnejših različicah so omogočili tudi oddaljen nadzor in krmiljenje govorilnic z nadzornim centrom “OMC”.

Kartični aparati

Katja

Javne telefonske aparati na kartice je Iskra-Terminali poimenovala Katja in v redno proizvodnjo uvedla leta 1989. Zgrajene so bile na novi platformi Jatena, kombinirane žetonsko-kartične enote pa so poimenovali Jatena-K. V praksi se je ime Katja uporabljalo redko in vse kasnejše različice kartičnih aparatov so sledile imenovanju Jatena K (npr. Jatena K06).

Prva generacija kartic je bila tipa “magstripe” in ni imela nobene zaščite pred kopiranjem in ponarejanjem.

Magnetne kartice so leta 1994 nadomestili z novejšimi, na podlagi čipa, ki naj bi otežil zlorabo. Leta 1995 so bile na voljo v vrednostih 100 in 400 impulzov (takrat 1300 in 3750 SIT).

Čip kartice prve generacije so leta 1999 zamenjali s karticami “Eurocard”. Telekomu jih je prodajalo podjetje Impulz. Kartice so omogočale le odštevanje stanja, iz tovarne (Gemalto?) pa so prišle z vrednostjo 1000. V Impulzu so jih pred prodajo z doma narejeno napravo odšteli do prodajnega zneska (50, 100, 300 impulzov?).

Postel

Za uporabo na poštnih poslovalnicah, kjer je bila verjetnost vandalizma zelo majhna, so v LF3M uvedli cenejše in manj robustne aparate Postel (postal telephone).

Zadnja dva aparata Postel sta bila s pošte na Čopovi ulici v Ljubljani odstranjeni konec septembra 2023.


Hostel

Za uporabo v bolnišnicah so v LF3M razvili posebno različico aparata Postel za uporabo v bolnišnicah – Hostel (hospital telephone). Ta je uporabljal brezžično slušalko, kar je omogočalo, da je bolnik osebju dal svojo telekartico, ki so jo vstavili v aparat na hodniku, pacientu pa prinesli slušalko, s katero je lahko klical.

Interno so aparati uporabljali navadne brezžične telefone (v našem primerku Siemens Gigaset 3010). Na podlagi stanja na kartici je aparat Hostel enostavno povezal ali prekinil linijo do bazne postaje brezžičnega telefona, ki je bila nameščena znotraj ohišja.